Drejcek in trije marsovcki ali kaj drugega

Kam je izginilo leto 2009?

4 komentarjev 24.12.2009 15:30 AndyBaby

Ja, ja… tudi leta 2009 je konec. Tako hitro je švignil mimo, da sem ga komaj občutila in zaživela.

Ker je konec leta in z vseh časopisov in portalov kričijo ti in oni oh-in-sploh dogodki leta 2009, se mi zdi, da je čas, da tudi moja malenkost pristavi svoj piskeršek.

• Pas na hlačah ni več le modni dodatek. Dejansko ga potrebujem. Namesto na prvo ali drugo luknjo ga po novem zapenjam na četrto ali peto. Mislim, da bom letošnje novo leto dočakala z 10kg manj kot lanskega. Pred septembrom, ko sem se odločila, da je čas, da svoje prehranjevalne navade obrnem na glavo, je bila tehtnica moj največji sovražnik. Odkar vsakič pokaže manj, se razumeva malo bolje. Celo tako dobro, da sem ji pustila, da se naseli v mojem stanovanju.
• Šport ni le za čudake in obsedence. Ali pa sem morda sama postala čudak in obsedenec. Morda.
• Ej, mišice mam! Ok, sicer se večinoma še vedno sramežljivo skrivajo pod plastjo maščobe, a počasi in vztrajno kukajo na plan.
• Nenehno delam, pa sem nenehno brez denarja. Hvala država, za vse nepotrebno visoke prispevke in davke. Neskončno sem ti hvaležna, ker skrbiš za to, da se razvadim imeti veliko denarja.
• Ukvarjam se s stvarmi za katere se mi nikoli ni zdelo, da se bom. Letos sem prvič (uspešno) tolmačila. Prevajam za tv. Delam za tuje naročnike. Zdi se mi, da premik v glavi ni počistil smeti le na eni življenjski poti, temveč je odprl še nekaj novih vrat. Je težko? Seveda. Me je strah? Seveda. Me bo to ustavilo? Nikakor.
• Vesela sem, da sem utrdila nekaj prijateljskih vezi. Odprle so mi oči za veliko novih doživetij in izkušenj. Žal mi je tudi za vse vezi, ki so se letos zrahljale, ampak življenje mora iti naprej. Če bo volja, potem se bomo našli. Če ne, pa sem vesela, da so ti ljudje bili v mojem življenju.
• Nekaj osebnih rekordov: mrtvi dvig: 107,5 kg, najvišje število ponovitev mrtvega dviga (60 kg) - 15x; počep z bremenom: 77,5 kg, največ ponovitev počepa z bremenom zadaj (40 kg) - 10x, največ ponovitev počepa z bremenom spredaj (35kg) - 5x, poteg - 32,5 kg, nalog in sunek - 40 kg, potisk . 35 kg; največja razdalja pri teku (brez ustavljanja): 1000 m… Pa še kaj bi se našlo. V bistvu je vsak trening mejnik zase in zame. Če bi mi kdo januarja razlagal o tem, bi se mu samo smejala v obraz.
• Zaprli so Kafetarijo Lan. Konec pomembnega obdobja. Zamenjave še vedno nismo našli, niti je še nismo pošteno iskali. To bo prišlo na vrsto v 2010.

Če potegnem črto - leto 2009 ni bilo slabo. Bilo je naporno, žalostno in veselo.

Verjamem, da bo leto 2010 še boljše.

In Memoriam

Komentarji onemogočeni 13.10.2009 12:51 AndyBaby

DISCLAIMER: To je moj zapis. Moje soočanje z izgubo. Komentarji so izklopljeni. Hvala za razumevanje.

No… niti ne vem kje in kako začeti… Zato pišem ta zapis že krepka dva tedna. Spotikam se ob besede in zdi se mi, da karkoli napišem ne more opisati mojih občutij in razmišljanja. Kot da bi svojo govorno deformacijo spravila še na prste. Težko pišem. Ni časa, še manj pa volje, da bi si vzela čas in o vsem skupaj pošteno razmislila. Vse ob svojem času. Skrbi me, da pa bo na koncu prišlo prepozno in bodo to samo besede na ekranu, ne pa moje razmišljanje, moje slovo… moj closure.

Težko se je posloviti od nekoga, za katerega se ti je vedno zdelo, da bo vedno na tem svetu. Moj dedek je bil človek posebne vrste. Skala. Visok. Močan. Delaven. Nasmejan. En mojih najljubših otroških spominov je moja mala dlan na njegovem ogromne bicepsu. Ure in ure me je lahko zabaval. Pa pleskanje čebelnjaka, ki stoji še danes. Več barve je bilo na meni, kot na lesu. Ampak to sploh ni bilo pomembno. Pomembno je bilo, da smo se imeli lepo. Pa prva vožnja s kolesom. Pa preganjanje po skednju in vonj po senu, ki je bil prisoten povsod. Ure in ure lahko opisujem svoja doživetja in spomine, pa mi ne bo zmanjkalo. Lahko rečem, da sem imela lepo otroštvo. V veliki meri se za to lahko zahvalim prav svojim starim staršem.

In zdaj ga ni več. Vem, da je to po eni strani blagoslov, saj mu na koncu ni bilo kaj preveč prijetno. Bolezen ga je hitro izčrpala in po eni strani smo si vsi oddahnili. Kruto je, kako lahko v manj kot enem mesecu tako močan in velik človek postane nebogljen starček. Kruto je, kaj bolezen lahko naredi.

Pomenil mi je veliko. Še toliko več, ker vsaj naša družina ni ena tistih, ki je v tesnem stiku z vso “žlahto”. Malo nas je in med seboj smo povezani. Zato se izguba enega člana hitro pozna. Ne predstavljam si občutka, ko bom stopila v tisto dnevno sobo in ne bo nasmejan sedel na kavču in nas čakal. Tako prazno bo.

Življenje gre naprej. Moram sprejeti tudi to izgubo in najti pot naprej. Dedek pa bo vedno imel posebno mesto.

Mavrica združuje, ne ločuje! Nasilje NI rešitev!

3 komentarjev 26.06.2009 09:48 AndyBaby

Nameravala sem sicer pisati jutri, da dan Parade ponosa, a včerajšni dogodki mi ne gredo iz glave.

Ne razumem tega nasilja, ne razumem teh ljudi. Prav, v redu - ni ti všeč moj način življenja. Ne strinjaš se z njim in ti gre na bruhanje. Vsak ima pravico do lastnega mišljenja in nihče ni popoln. Jebat ga, tudi jaz (recimo) ne maram čefurjev, ki na trolah nabijajo neposlušljivo glasbo. Ne maram skinov in huliganov. Ne maram ciganov, ki beračijo po Ljubljani in pljuvajo ljudi. Ampak to še ne pomeni, da je potrebno biti do teh ljudi, ki so drugačni in me na nek način ogrožajo, nesilen!

Sedaj najbrž že vsi veste, da se je včeraj v Cafe Open zgodil hud napad. Tudi jaz bi morala biti tam. Pa me iz takih in drugačnih razlogov ni bilo. Sedem ali osem zamaskiranih moških je priletelo pred lokal, prebutalo Mitjo, vpilo in mahalo z navijaškimi baklami. Potem pa se so razbežali na vse strani. Res pogumno. Da vas mora biti osem in da ste zamaskirani! In da napadete literarni večer. Jebeni literarni večer! Ja, štekam simboliko. Skrešal ste Teden parade ponosa. Wow, upam, da se zaradi tega počutite bolje. Res ste face!

Kako se počutim jaz? Jezno! Ampak jaz svoje jeze ne bom sproščala s pretepanjem. Jutri bom šla na Parado. Jutri bom tam! Jaz in še mnogo drugih. Prav zato nas bo letos VEČ in ne MANJ!

V teh dneh, ko mediji pišejo o dogodkih, ki se odvijajo ta teden  (okrogle mize, dobrodelni ples, literarni večer, stand-up in podobno) imam zopet živce brat komentarje pod temi članki. Ponavadi postanem jezna in žalostna. Tale blog je moj odgovor na te komentarje.

Res je, istospolna razmerja so urejena s “fantastičnim” zakonom o registraciji istospolnih vez, po domače ZRIPS. In zaradi tega bi morali biti tiho, češ saj imate - kaj se bunite? Je kdo sploh prebral/preletel za velecenjeni zakon? Ne? No, potem ne piskajte! Ta zakon je navadna farsa in pesek v oči. Če mi ta zakon ne daje nobenih (nobenih! nikakor ne posebnih) pravic in je v bistvu samo definicija istospolne veze, kako je lahko dober? Če partner ne dobi statusa svojca, kako je to pravično? Če ne morem avtomatično podedovati po partnerju, kje je tu pravica (partner lahko napiše oporoko, ampak če kak sorodnik vloži zahtevek jaz ostanem brez vsega)? Zakaj ne morem biti socialno zavarovana po svoji partnerki? Zakaj ne morem vzeti bolniškega dopusta v primeru bolezni v družini? Porodniške? In še in še in še… Kje je tu kaj posebnega? Da se preseravam? Da želim biti več? Kje?? Posvojitve sploh ne omenjam! In ko smo že ravno pri otrocih… mislite, da v Sloveniji ni istospolnih družin? Pa so. In njihovo število narašča. Pa njihov status? Ne obstaja. Te družine ne obstajajo. Tudi otroci niso zaščiteni. Pravno. V mislih imam (recimo) vdovsko pokojnino. V primeru smrti starša otrok heteroseksualnih staršev avtomatično dobi vdovsko pokojnino. Otrok v istospolni družini pa ne, saj nebiološki starš temu otroku pravno gledano ni nič!

Potem so tu očitki, da smo maškare! Preveč gledate ameriške filme in posnetke parad iz raznih Avstralij in ZDA. Če so kavbojke in navadna majica za vas maškare, potem pa res ne vem kako naj se oblečem! Vsem takim priporočam, da se v soboto sprehodijo po mestu. Da si na lastne oči ogledajo kako zadeva sploh izgleda. Žal ne bo nobenega perja in usnja. No ja, mogoče se le kdo opogumi.

Aja, pa prosim, ne mi ven prihajat z “denar davkoplačevalcev bla bla bla”. Tudi jaz plačujem davke. Vsi plačujemo davke! Enako, kot vsi ostali. Pa sem kljub temu drugorazredni državljan. Super! Mogoče bi mogla začet plačevat tudi drugorazredne davke! Ah, pa da posamezniki s Parado ponosa vlečejo velike denarce… ja, seveda… vsi organizatorji delajo prostovoljno. Na koncu nihče ne bo zaslužil nič. Mogoče bo vsaj dobil za en pir, ampak dvomim.

In sedaj mi, prosim, povejte kako s svojim življenjskim stilom prosim za batine? S punco se po mestu ne sprehajava z roko v roki. Heterosekualnci se. S punco se ne sliniva ena po drugi na trolah, po ulicah, kjerkoli. Heteroseksualci se. Še objamem je ne. No?

Nasilje ni rešiev. Nikoli in nikdar. Prav, ne strinjaš se z mano. V redu. Pusti me na miru potem. Ne razumem zakaj se taki frajerji počutijo ogrožene. Mogoče sem pa samo tako zelo naivna in verjamem, da so ljudje sami po sebi dobri in da se svet lahko spremeni.

Se vidimo jutri popoldan! Mavrica združuje!

Na današnji dan, ko naša država slavi…

2 komentarjev 25.06.2009 22:39 AndyBaby

Iz neta:

V ljubljanskem lokalu Open se je zgodil hud napad na udeležence literarnega večera lezbične in gejevske literature. V lokal je prišlo sedem zamaskiranih moških, ki so vpili žaljive besede in enega moškega tako hudo pretepli, da je pristal v Kliničnem centru.

Literarni večer je bil! Toliko o strpnosti!

Še danes, potem bo pa spet celo leto mir!

2 komentarjev 16.05.2009 12:29 AndyBaby

Naporen je tale Evrosong. Vso to obupno in malce manj obupno kričanje, kičasti kostumi in luči. Pa seveda napetost pred razglasitvijo finalistov. Žal bo finale potekalo brez nas. Spet. Jebat ga. Zakaj? Ne vem. Jaz se ne delam, da vse vem. Kdor me pozna ve, da se za Evrosong moji glabeni standardi zelo znižajo in da je vse skupaj zabava. Na živce mi gredo komentarji o tem, kako smo Slovenci bedni, ker sploh nastopamo in kako bi ta denar lahko portošili drugje oz. za druge stvari. Za kaj, recimo? Za kako novo nebulozno slovensko nadaljevanko, ki je ne bi gledal nihče? Za kak še bolj obupen slovenski film, ki bi bil tako negledljiv, da bi se smatral za umetnost že sam po sebi? Zakaj pa potem, recimo, nastopa naša nogometna reprezentaca? Koliko časa pa se oni že niso uvrstili nikamor, pa jih kljub vsemu še vedno masovno podpiramo. Halo ljudje! Malo odprtega duha ni še nikomur škodilo!

Ok, zdaj sem to dala iz sebe in se lahko posvetim današnjemu večeru. Poleg izbranih v obeh polfinalnih večerih se bodo danes predstavile še Velike 4 in gostiteljica. Napovedovanje zmagovalca je zelo nehvaležna naloga in to raje prepuščam kakemu strokovnjaku. Meni to nikoli ni šlo.

Prva bo danes na oder stopila Litva ali mali EMO. Pravzaprav je edina stvar, ki mi je bila všeč pri njem njegov klobuk. Ne maram te neke kvazi umetnega trpljenja in “joj, kako je meni hudo” nastopov, pesmi (in razmišljanja na splošno).

Takoj za malim Emom se bosta na oder prikotalili Izraelki. Nope, tudi nad tem komadom nisem navdušena. Ja, ja, štekam vso to silno simboliko, ker so poslali arabkinjo in židinjo. Pa pojeta v vseh možnih jezikih. Zeh.

Prvi vrhunec večera bo Patricia Kaas iz Francije. Jaz, osebno, še nisem slišala zanjo, ampak sem zasledila, da je mednarodno priznana pevka. Kar se ji tudi pozna. Njen glas me je začaral takoj. Mislim, da je to edini komad od Molitve, ki bo na mojo playlisto zašel še kdaj.

Žal bo dober vtis takoj pokvaril oni oskubljen golob iz Švedske. Baje je Malena neka operna diva. Hm, tudi prav.

Hrvaška? Mi lahko, lepo prosim, nekdo pojasni KAKO ZABOGA so se oni uvrstili v finale? Zame eden top 3 komadov letošnje prireditve. Od spodaj navzgor. Mislim, da mi je bila samo Bolgarija bolj obupna. Resno? Hrvaška?? Šit, no!

Mogoče sem bila do Portugalske prestroga. Glede na fušanje in kričanje ostalih nastopajočih so Portugalci svoj nastop opravili korektno (torej, niso fušali).

Zelo vesela sem, da bom še enkrat videla Islandijo. Moji favoriti vedno in povsod. Pa tudi, če bi samo nepremično stali na odru. No, Yoanna vsekakor ni tiho. Držim pesti za čim boljšo uvrstitev.

Fenomena Sakis mi nihče ne zna prav dobro razložiti. Vsak samo skomigne z rameni in reče: Če je pa SAKIS!!! Prav vedela sem, da bo v zadnji kuverti Grčija. Ja, zaradi Sakisa. Ok, ok, naj bo. Lep, zagorel poba v beli srajčki in hlačah, ki napenja svoje mišice.

Armenija so moji tretji favoriti danes. Oz tiste 3 minute med prireditvijo, ko si ne tlačim sira v ušesa.

Naslednja se predstavlja Rusija. Tudi Anastasia ni čisto nič posebnega in se lepo zlije v povprečnost Evrosonga na splošno.

V finalu bomo zopet videli tudi duo iz Azerbajdžana. Ali pa če ga raje ne bi. Nastop sam se mi je zdel slab. Mogoče je to samo vtis, ker pojeta na matrico in potem vse skupaj izpade zelo amatersko. Ampak to niti ni samo njun problem, ampak se mi zdi, da je to težava večine. No ja, vsaj oči bodo počile.

Bosna & Hecegovina je naslednja. Po eni strani me njihova uvrstitev v finale niti ne preseneča (…če so se uvrstili Hrvati…). Res pa je, da ima Bosna od vseh držav bivše Juge (z izjemo Slovenije) najboljši komad. Pravzaprav mi je kar prirastel k srcu. Pač ni bila ljubezen na prvi pogled.

Moldavija? Kaj je že to? Aha, to je tista, ki skače naokoli v (khm) zanimivem (khm) zelenem kostumu. Spomnim se. Spomnim se tudi, da je to eden tistih komadov, ki uporabljajo trubače in etno ritme (predvidevam, da prepevajo o Moldaviji… ampak se lahko motim).

Uvrstitev Malte v finale ni nobeno presenečenje. Chiara je odpela svoje in njenih pevskih kvalitet pač ne gre oporekati. Zanimivo, da je to že njen tretji nastop in da se je vsakič uvrstila višje. Glede na to, da je bila zadnjič akr druga, kaj potem lahko pričakujemo letos? Bomo videli.

Uvrstitev Estonije mi je sumljiva. Podoben komad, podoben naslov.. kaj če je Evropa hotela glasovat za nas pa so potem po pomoti glasovali za njih? Teorija zarote!

Danska in klon Ronana Keatinga nista nobeno presenčenje. Pravzaprav me preseneča, da Ronan ni kar sam zapel komada. Glede na to, da ga je napisal in da ima pevec skoraj identičen glas. Nikoli ga nisem prav dobro prebavljala, saj me je njegov glas vedno spominjal pa glas mačke, ki jo vlečeš za rep. Njegova pojava pa se mi je vedno zdela tako pocikrana, da, bog ne daj, ga dobi dež. Ubogi revež bi se kar raztopil!

Kaj naj rečem o Nemčiji? Če še ne veste si bodo Nemci letos pomagali kar z Ditto Von Tease. Jap, tisto pravo - iz mesa in krvi. Meni osebno je komad zelo všeč. Lahkoten, poskočen swing. Moj tretji nocojšni glas (če bom sploh glasovala, seveda) bo/bi šel njim.

Za Turčijo upam, da si bomo lahko malo pobčiže pogledali trebušni ples. Komad postane nadležen, če ga slišiš več kot dvakrat. Trebušni pres nikoli.

Tudi marsovca bomo videli še enkrat. Nastop Albanije mi je še vedno med moj bizarnimi.Mislim… tip v zeleni obleki in mladoletna deklica v roza krilci, ki ne skrije nič?

Nastop Norveške sem zamudila. Videla sem vajo in plesalci so naredili velik vtis. Mali Alexander? Mnjah…

Ukrajina bi morala oder pokriti z vročo čokolado, Svetlana pa bi se potem lahko valjala po tleh. Vmes lahko tudi kaj zapoje. To je vse, kar rabi.

O Romuniji raje ne bom izgubljana besed. Ko so razglasili, da so se uvrstili naprej sem zavila z očmi. Poleg Hrvaške se mi zdi to daleč najslabši komad finala.

Velika Britanija… hah, komad jim je napisal kar Andrew Loyd Webber. Ne vem, če je to ravno recept za uspeh, saj zveni zelo… mjuzikalsko. Zveni kot nekaj kar bi prepevali na odrskih deskah West Enda in Broadwaya, ne pa na odru Evrosonga.

Predzadnja letos bo Finska. Aha, to so tisti, ki majo nek oder na ognju in ki zvenijo, kot da so pobegnili iz zgodnjih 90. V redu. V polfinalu jim je uspel kar soliden nastop (z minimalno količino fušanja in dretja).

Kot zadnja pa se bo predstavila Španija, ki bo večer zaključila v stilu. Žal, zelo povrečnem stilu. Samo še ena od mnogih dolgočasnih pop štanc, ki jih bomo danes slišali. V redu je…

Kdo bo zmagal? Jaz držim pesti za Francijo, saj se mi zdi, da je edina, ki resnični iztopa iz povprečja. In glede na to, da je bil sedaj Evrovizija kar nekaj let na vzhodu, mislim, da je čas, da pride tudi na zahod.

V spektaklu kiča danes tudi Quartissimo

5 komentarjev 14.05.2009 13:14 AndyBaby

Irska letos (hvala bogu) letos spet pošilja predstavnika, ki je iz mesa in krvi. Sinéd Mulvey & Black Daisy se letos predstavljajo z jako povprečno plesno pesmico. Skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Raje bi poslali nekoga, ki recitira kak irski ep! Če že pesem sama ni nič posebnega, pa se to ne bo moglo trditi za kostume in scenski nastop. Glitter we like

Kaj zaboga je poslala Srbija? Jim je zmanjkalo luškanih pjevačic? Erm.. I like the hair

Takoj za nami pa se bo predstavila naša soseda Madžarska, ki nas ne bo mučila z neko osladno baladico. Tokrat pošiljajo čisto spodobno plesno štanco. Predvidevam, da bo Zoltan v svojih oprijetih hlačkah všeč marsikomu

S tem se torej zaključuje drugi polfinalni večer. Danes torej držimo pesti in upamo na najboljše. Do sobote pa se imejte fajn

Festival kiča v Moskvi se začenja

6 komentarjev 12.05.2009 17:15 AndyBaby

Kič is back! Letos is Rusije. Saj se najbrž še spomnite kako je Dima Belan lani zmagal. Ko je bos skakljal po odru, prepeval krulil in spuščal neke čudne živalske zvoke, hkrati pa tudi gostil Plušenka, ki se je zviral po tistem kvadratnem metru ledu.

No, vse to je preteklost. Hvala bogu. Zato pa je tu že 42 novih (in nekaj starih) nadebudnih pevcev/pevk/skupin/wanna-be’s, ki iščejo svojih 5 minut slave. Ampak več o njih spodaj, v četrtek ter v soboto.

In kaj je novega letos? Predvsem to, da so iz naftalina zopet potegnili žirijo. Razbijanje blokovskega glasovanja pa to. Zahodna Evropa nekako ni več dovolj močna, da bi preglasila nebroj nekdanjih sovjetskih satelitov in zmago prinesla na svoje ozemlje. Da pa bi ljudstvo Evrope še vedno sedelo pred ekrani in vestno zapravljajo svoj težko prigaran denar s pošiljanjem SMS-ev ter s klicanjem za svojo najljubšo skladbo pa televotinga niso popolnoma odstranili. Imata pa enako težo. Enako, kot je bilo na Emi, ko nas je žirija rešila pred Lango in v Moskvo poslala Quartissimo. Ne brez “škandalov”, seveda. Samo spomnite se neprimernega obnašanja poražencev ter zgražanje, da je pevka Martina iz Quartissima Hrvatica. Oh, the horror!! Bratska ljubezen in to. Pa tako se radi tolčem(j)o po prsih kako smo Slovenci face in strpni. Ampak ok, vse to sedaj sploh ni pomembno.

Sicer pa Eurosong ostaja in vedno bo festival kiča. Kdor tu išče naslednje superzvezde in glasbenike, ki bodo dosegli svetovno slavo, naj išče drugod. Pesem sama te lahko pripelje le en del poti. Za zmago potrebuješ predvsem močne sosede ter nastop, ki pade v oči in ki si ga človek zapomni.

Letos bo tale zapis malce drugačen, saj “ne gre v živo”. Že tako ali tako večino dneva presedim za računalnikom in zato bom letos popolnoma sproščeno buljila v kičasti oder in voditelje s sveže pobeljenimi zobmi.

Kontroverznost pa se je letos začela že pred meseci, ko so izključili Gruzijo. Zaradi izzivanja, kaj pa drugega. Komad We don’t wanna Put in (get it - Put in? Putin?) sicer ni bil nič posebnega, a dovolj, da so Gruzijo diskvalificirali. Škoda.

Kaj pa glasba? Zdi se mi, da letos ni nekega izrazitega favorita na katerega bi stavili vsi in ki bi že skoraj imel zmago v žepu. Veliko je odvisno od nastopa samega. Od tega kako slečene bodo plesalke/plesalci, ognjemet na odru in podobno.

Črna gora: Otvoritev prireditve letos pripada Črni gori. Tipična poskočna europop popevkica z refremom, ki gre hitro v uho ter zanimivo melodijo. predvsem upam, da na odru ne bo preveč lesena ter da je angleščina ne bo pustila na cedilu. Glede na posnetke vaje se bo po odru Andrea preganjala z nekim kvazi lepotcem. Celotna točka izpade prav… bedno… Res pa je tudi, da je ženska tako suha in plohasta, da ko se obrne jo skoraj ni.

Češka je letos pripeljala svoje cigane. Rome. Karkoli. Se spomnite onih piratov iz lanskega leta? Očitno tudi letos ne bo šlo brez neumnih kostumov. Sicer pa si Langa lahko oddahneta, da nista v Moskvi. Gypsy.cz bi jih popolnoma povozili. Kakovost komada je sicer vprašljiva, a vsaj napev je poskočen.

Belgijo letos predstavlja Elvis Patrik. Rock’n'roll! Ne, res, dobesedno. Glede na to, da mora biti na Eurosongu vse čim bolj preprosto se mi zdi, da dragi Elvis Patrick čisto preveč komplicira. In grem stavit, da čez 5 minut ne boste več vedeli kdo letos predstavlja Belgijo.

Belorusija letos poskuša z rockom oz kar z metalom. Takim Eurosongovskim, seveda. Neko kvazi žaganje in nek lep fantek, ki razteza svoja pljuča. Nič, kar ne bi slišali vsako leto. Neoriginalno, nezanimivo, predvidljivo. Dolgčas. Na odru se ima pojaviti nek čupast metalec, ki muči svojo kitaro ter neka presalka (sklepam), ki ustvarja dramatilni učinek s tem, da pod srebrno rjuho maha z rokami. Zeh.

Švedska letos pošilja nekaj bolj “okusnega” kot lani (se spomnite gremlina?), popastega, kičastega in neoriginlanega. Pop opero je pela že Alenka Gotar (pa najbrž še kdo), čeprav je priznam, da je vseeno malce drugačno, kot smo imeli mi. Sam nastop ne bo nič kaj posebnega, srčno pa upam, da bo Malena spremenila obleko, saj v posnetkih iz vaj izgleda kot nek napol oguljen labod.

Armenija je prva, ki bo letos mešala tradicionalne in moderne ritme. Če puncama (Ingi & Anush) komad uspe suvereno pripeljati do konca si znata nabrati kar veliko točk. Tudi nastop bo zanimiv in drugačen od tistih prej. Prvi, ki v sebi skriva vsaj malo življenja in poskočnosti. Pa da plesalke ne izledajo, kot da so jih 5 minut nazaj izrezljali iz lesa. Vsaj zame je eden od tihih favoritov.

Vsaj na papirju je eden od mojih favoritov tudi Andora. Pop komadič, ki se ga ne bi sramoval niti MTV. Mogoče rahlo spominjana ABBO, ampak le rahlo. Drugače pa *thumbs up*. Upam, da bo tudi Susanna pokazala tvoj talent in da je trema ne bo preveč zvila. Pa upam, da bo imela na sebi kaj drugega kot tisti šotor, ki ga je nosila na vajah. Lušno!

Švico letos zastopajo Lovebugs. Rock/pop komad, ki pa z ničemer ne iztopa iz povprečja. Želijo biti neslednji The Killer? Ali pa Franz Ferdinand? Pevec je na vajah tako lesen, da si skoraj ne upa stopiti niti koraka ne levo ne desno. Uporablja tipično premikanje pevca v skupini. Sredina, migaš s koleni gor dol, desno dva koraka, dvigni roko, kolena, levo dva korala, dvigni roko, kolena in ponovi vajo. Seveda vmes ne smeš pozabit 2x poskočiti v zrak ter tako še bolj pokazati kaki hudi frajer si. Zeh.

Tudi Turčija se je letos odločila za svoje ritme pomešane z modernim zvokom. Pa še lušno punco so poslali. Call me shallow, ampak trebušni ples je tako zelo seksi. Upam samo, da med nastopom ne bo preveč fušala. Sicer za zato obstaja mute gumb. Na vajah ji je šlo srednje dobro. Bojim se najhujšeha

Izrael se letos počuti pogumno. Na oder so namreč postavili židinjo ter arabko. To pa je za Izrael, ki ne slovi ravno po svoji toleranci zelo, zelo pogumno. Pesem pa je kar v treh jezikih. Hebrejščini, arabščini ter angleščini in govori o spravi ter iskanju rešitve. Zeh.

Bolgarija pa bi rada med seboj pomešala vse! Zakaj iskati recept, ki bo mogoče uspešen, če lahko ustvarih nek neposlušljiv konglomerat različnih zvrsti. Imamo hitro podlago, operno (kruljenje), kitare, tradicionalne ritme in najbrž še kaj. Bombardiranje ušes. Na odru pa vse skupaj zveni še bolj grozno in nepovezano.

Rahlo razočaranje je letos tudi Islandija. Ne, ni slab komad. Yohanna ima le glas in tudi balada je čisto korektno narejena. Ampak Islandija so tisti čudaki na katere ponavadi računam, da bodo poslali nekaj, kar bo WOW! Res pa je, da se jim to do sedaj niti ni obrestovalo. Škoda. V vsakem primeru pa vseeno držim pesti za Reykjavik 2010! ^^

Makedonija pošilja stari jugo rock. Tudi Next Time izgledajo, kot da se je čas za njih ustavil leta 1985. Pa smisel za modo tudi. Katastrofa Tudi umetna megla na odru ju ne reši. Naslednji, prosim!

Romunija predstavlja Balkanska dekleta. S trubači. Kaj NI narobe s tem komadom? Erm… pevka je pogojno lušna? Mogoče jih delno rešuje tudi odrski nastop. Vsaj začetek. Dokler gospodična Elena ne odpre ust. Potem gre pa samo še navzdol.

Tudi Finska je znala pošiljati bizarne komade. Letos so se odločili, da bodo raje poslali tako lušno plesno štanco, ki si jo človek zapomni po enem poslušanju. Želim si samo, da bi si končno vbili v glavo, da rap med takimi komadi ni v modi že vsaj 10 let. Imajo pa plesalce, ki se igrajo z ognjem To mi je bilo vedno všeč. Sicer pa bi bilo fajn, da bi se Waldo’s People (hecno ime za skupino) malo več premikali in ne samo 3 korake sem in 3 tja.

Portugalska pošilja slabo verzijo Pike Nogavičke v komadu, ki ima zelo nedoločljiv ritem in še manj določljivo besedilo. Sodeč po kriljenju z rokami mora biti zelo globoko! Sicer pa glasbeniki (če jim smem tako reči) poplesujejo, kot da so na kaki kmečki veselici in ne na nastopu.

Malta je prva letos, ki je v Moskvo poslala veteranko Chiaro. Chiari ni nič za očitati. Očitno so v zadnjih dveh letih punco spravili na strogo dieto, saj je izgubila ogromno kilogramov. Njenemu čistemu glasu pa to, na srečo, ni škodovalo. Odlična power baland! Celine Dion - eat your heart out!

Prvi polfinalni večer bo letos zaključila Bosna & Hercegovina. Regina (ja, tako se imenuje tip in ne, ni naša Regina) ima zanimiv scenski nastop, saj bobnarji vsaj malo popestrijo zadevo. Sicer pa se tip enostavno preteguje na mestu, “glasbeniki” pa niso kaj boljši. Oder je velik, zaboga! Premikajte se! Sicer pa komad name ne naredi nobenega vtisa. Ne dobrega, ne slabega.

In to je to! Nadaljevanje sledi v četrtek s podobnim zapisom!

Hej, je res že mesec maj?

5 komentarjev 5.05.2009 19:39 AndyBaby

Blog sameva. No, saj kmalu bo Evrosong in mogoče (ampak res mogoče) se mi bo dalo kaj napisat.

Čas preprosto prehitro leti mimo mene. Nič več ni stopicanja na mestu in občutka, da se svet premika brez mene. Sedaj VEM, da se premika brez mene. Vsaj en del tega sveta, ki mu pa tako ali tako ne morem (ne maram?) slediti.  Ampak to nikakor ne pomeni, da stojim na mestu. Premikam se. S svojim tokom, ki mu nisem jaz gospodar. Nekako sva se vseeno uskladila in sedaj se premikam samo še naprej. Stopicanje in gledanje nazaj me ne zanimata več. V preteklosti nimam več kaj iskati. Vsaj danes ne.

In tako je kar naenkrat že mesec maj. Mesec ljubezni. Heh. Mesec, ki mi je bil nekoč drag, pa potem tako neznosen, da bi ga najraje zradirala iz koledarja. Aja, sem rekla, da se ne bom več opirala na preteklost. Ne, danes res ne.

Sprašujem se kam so šli dnevi? Tedni? Meseci? Vsakodnevna rutina dela moje dni enake. Ampak se ne pritožujem. Ker tudi rutina včasih paše. Razbija jo le kak prosti trenutek, ko ujamem tok svojih prijateljev in ko skupaj preživimo kak večer. Vedno bolj sem prepričana, da je moja poklicna pot prava in hvaležna sem vsem kozmičnim silam, ki mi pomagajo na moji poti. Hvaležna sem za vsa vrata, ki so se mi odprla in ki se mi odpirajo.

Pogrešam jih. Prijatelje namreč. Pogrešam tudi dopoldansko kofetkanje in neskončno prestavljanje iz enega konca na drugega. Pametovanje po tretjem pivu. Jufke. Spanje, ki se zavleče čez 9. uro zjutraj.Sončni vzhod na gradu. Tiste znance, ki jih vidiš samo na enem določenem mestu in nikjer druge. Kam so šli sedaj? Mogoče pa sem iginila samo jaz. Vsaj M. tako pravi. Da me nikjer več ni. Sem. Ampak redkeje. Pa zato bolj kakovostno.

Zadnjič sem z grozo ugotovila, da berem isto knjigo že skoraj 5 mesecev. Od tega sem zadnje 4 na isti strani. Bojim se, da jo bom vzela v roke in pozabila na druge obveznosti. Ne zmorem / znam si vzeti prostega časa. Ko se dela, se dela na polno. Če ne spim, ne spim. Če prelagam zmenke, ker preprosto ne utegnem… pa naj bo tako.

Kdaj sem postala tako resna? Ne morem več samo zamahniti z roko in reči, da bo pa drugič bolje. Ne, popolno mora biti že prvič.  Odraščam. Staram se. Zdi se mi, da sem končno le našla svoj košček na tem svetu. Če odraščanje pomeni to, potem sem tega vesela. Veselim se vsakega dneva posebej, pa ni važno kaj počnem - delam, štrcam po računalniku ali prebluzim večer ob kakem pivu in kartah.

Pomlad

Dodaj komentar 23.03.2009 15:38 AndyBaby

Prva rožica na našem vrtu.

Ema in Superbowl

6 komentarjev 1.02.2009 22:00 AndyBaby

Še drugi večer, ko sama posedam pred tv-jem, medtem ko moja boljša polovica raje igra igrice na svojem računalniku in kadi v kuhinji. Jaz se imam fajn, ona pa tudi. In tako je mir v bajti

V redu. Konec duhovičenja, ki tako ali tako ni smešno ali zabavno. Zanimivo se mi zdi, ko vsako leto na začetku finalnega nastopa poslušam lansko zmagovalko in si prikimavam, češ da lani smo pa zares dobro zbrali. Beki je pač lep primer trash popa. Sem že omenila, da res pogrešam one prave žure v 4k, ki so se dogajali nekaj let nazaj?

Voditelja pa mi gresta s svojim duhovičenjem že kar pošteno na živce.

Lea Sirk - Znamenje iz sanj

Kot smo ugotovili včeraj je to ena Mariovih “zvezdnic”. Se mi samo zdi, a ima res drugačno opravo, kot včeraj. Še vedno mi je dolgočasna in nimam nič kaj novega za napisat.

Čuki - Mal’ naprej pa mal’ nazaj

Po “razglednici” sodeč so tako zelo zabavni :roll eyes: Ne razumem kako so lahko k sodelovanju povabili nekega Jožeta Potrebuješa (ki je sicer napisal kaka 2 v redu komada, vse ostalo pa je navaden pofl), izvisela pa sta, recimo, Magnifico in Neisha. Koncept komada - kok smo mi kul - se je na Evrosongu že pojavil in vedno grozno pogorel. Katastrofa! In kaj zaboga na odru počneta ti dve blazno leseni deklici, ki nimata pojma in se samo bedasto režita v kamero? Če si na odru, da mahaš s krilom, potem ZABOGA mahaj z njim!

(green room….neeeeeeee….. Zakaj se Maja slači? Evo! Ona zna mahat s krilom! Grozna obleka. pozitivno vzdušje? ja, seveda… vsaj sedi na svojem (neudobnem) stolu in gleda predse.) Pobožna želja… zalepite tej Maji gobec in naj bo tiho!

Quartissimo - Love symphony

Končno nekaj ob čemer si moji bobniči ne želijo predhodne smrti in celo uživajo. Vem, da se ponavljam, ampak - če bi glasovala (pa ne bom, ker sem škrta gorenjka) bi glasovala za njih -.- Vsaj ni neka blesava pop štanca, niti nimajo lesenih plesalk, ki delajo gužvo. Čeprav oni dečko s kontrabasom izgleda, da bo vsak čas omagal. Pa še bejba dobro izgleda. In peti zna. Jp, še vedno mi je všeč.

Omar Naber - I still carry on

Omar pač zna. Zna koketirati s kamero, pa še luškan je. Pa petu zna. Luškana balada. Ni nek super/duper presežek, ampak prijetno za uho. Všeč mi je, da si je komisija/whoever letos spet premislil in izvajalci lahko pojejo v angleškem jeziku. Nimam nič proti slovenščini, ampak pri takem komadu, kot je tale Omarjev je besedilo velik del skladbe in je prav, da se razume tudi izven meja naše male države

Brigita Šuler - Druga liga

Pa zapet preskok na trash pop. Wow, včeraj niti nisem opazila do kam ima lase… so to njeni? Kot nekdanja dolgolaska sočustvujem z njo. DPG - mize 4ke niso več iste odkar ne skačeš po njih. Zdi se mi, da že znam besedilo na pamet. Ja, tako zakomplicirano je.

Ne me jugat & Slavko Ivančič - Kaj me briga

Hehehehe…. še vedno mi je všeč. Mogoče še celo bolj kot včeraj. Kaj me briga, kaj me briga, samo enkra se živi! Mogoče bi morala biti to himna letošnje Parade ponosa?

Eva Černe - Vse

Še ena iz Mariove valilnice in ki sta ji komad napisala Vlašiča. Sicer pa tu že tretjič! Pa se mi zdi, da gre kakovost njejih komadov na Emi samo navzdol. Škoda, da je Čudeže smehljaja pokurila tisto leto, ko je zmagala Alenka Gotar. Če ne bi bilo teh plesalcev zraven, potem bi se Eva kar izgubila na odru.

Karmen Stavec - A si želiš

Baje je ta komad kul, ker sta na odru Lukasa (plesalca). Meni pa je, žal, še vedno tako zelo dogočasen. Mogoče zato ker mi je tudi cigaretni ogorek bolj seksipilen kot Karmen.

(ugh…Maja se zopet hoče sleči¹ …. green room pa me še vedno iritira….move on!)

Alya in Rudi - Zadnji dan

Alyi je komad napisal Jan Plestenjak. Če bo na ravni hita “A veš” bo kar ok. Ampak Alyin prejšni nastop na Emi je izpadel blazno klavrno. Sicer pa izgleda kok kak slabo namazan mini drag queen. Alyi pa bi lahko izbralo vsaj partnerja, ki gre glasovno skupaj z njo. Ker meni se pač ne zdita nekaj lepo usklajena. Sploh. Škoda, ker Alya mi je drugače čisto simpatična, ampak Ema očitno ni njen teritorij.

Bjonde - Blond power

Baje sem jih včeraj umestila na napačen konec Slovenije. Za to napako se jim iskreno in globoko opravičujem. Malce me je zmedel tisti “o”… In še posebej tisto roza perje. In klobuki. In krilo. Roza. V tem trenutku popolnoma razumem svojo boljšo polovico, ki je raje na drugem koncu stanovanja in posluša radio. Mislim.. resno… roza?! My ears want to bleed...

Samuel Lucas - Vse bi zate dal

Še eden od povabljencev na finalni večr. Komad mu je napisal Aleš Klinar, kar je skoraj sinonim za kakovosten pop. Škoda, da backvokalistke fušajo. Zelo.

Nexys - Vsaj za en dan

Ah, nogice are back. In spet 3 minute, ko lahko moja ušesa rahlo počijejo. Ali pa tudi ne. Včeraj so otvorili večer in so zveneli kar ok. Danes pa ne vem. Ali sem res že slišala toliko slabe slasbe, da tudi Nexys padejo v neko sivo kategorijo. Ali pa so včeraj vseeno imeli boljši nastop. Res se mi zdi, da je včeraj pela bolje.

Langa in Manca Špik - Zaigraj muzikant

Ne eni, ampak dvojni osmojenci Eme. Ne vem, če mi je ta kombinacija ciganskega melosa ter nekega kvazi popa kaj preveč všeč. Škoda, da se pevec v tem letu ni naučil peti. Vsaj znebili so se onih grdih kostumov iz lanskega leta ter nesposobnih backvokalist. Sedaj pa samo še kako uro, dve, sto na urah solo petja pa vam bo mogoče uspelo. Zdi se mi, da bo pri televotingu zoept zmagala slovenska slaba vest - češ, lani smo jih zaribali in poslali Beko (ki je, seveda, pušnila), zato jim bomo letos namenili največ glasov in upali na najboljše. Sicer pa če primerjam lansko in letošnjo pesem Lange s samo Lango ter Manco Špik. Ne seže ji nit to rame.

Nuška Drašček - Kako lepo

Zadnja pesem. Nuška in njen bedni komad. Sem že omenila, da je tako zelo škoda njenega glasu za ta… pofl. Sploh ni važno koliko se trudi. Jaz na njenem mestu sploh ne bi šla na oder.

Evo, še če bi poslali Beko in Natalijo bi bilo bolje kot večina videnega danes!

Se mi samo zdi, ali je naša Diva obiskala kakega plastičnega kirurga ali dva? Tako spolirana je danes, da je skoraj ne spoznam

(green room…. upam, da zadnjič. ker še vedno NISO duhoviti)

Dima Bilan - on se mi zdi tak Enrique Iglesias wanna-be. In jaz NE maram Enrique Iglesiasa. A lahko še bolj očitno poje na playback? Sicer pa se mi je že lani zdel grd, ampak s to frizuro je pa prav ogaben. Tak… Emo hoče bit.

Strokovna žirija je Quartissimu podarila 12 točk, čemur sledita Samuel Lukas ter Omar Naber. Publika pa je največ točk namenila Omarju Naberju, Čukom ter Langi in Manci Špik (no, kaj sem rekla o slabi vesti slovencev?). Nič zato. Quartissiomo so zmagali. Zasluženo. Sedaj pa se lahko naslonim nazaj in čakam na vpitje o kuhinji ter o tem kaka prasica je Miša Molk (brez nje tako ali tako ne gre).

Sicer pa da si malce popravim okus - prenos Superbowla (finale ameriškega nogometa) iz Tampe na Šport . Pomerila se bosta Arizona ter Pitsburg. Škoda, da moram jutri bolj zgodaj vstat

1. What’s up with that? [that's all]