Ch-ch-changes

13.10.2010

Spremembe so neizogiben del življenja. Če se mi je nekaj let nazaj zdelo, da stojim na mestu kot kak kip in samo nemo opazujem, kako gre vse mimo mene, sem zdaj spet v gibanju. Kaj gibanju, poletu.

Predvsem danes lahko rečem, da sem v redu. Čisto zares v redu.

Pred nekaj časa sem se izgubila, nisem vedela, kam grem, kdo sem, kaj hočem. To me je spravljalo ob živce. Vedela sem, da nisem popolnoma zadovoljna v svoji življenjski situaciji in potem sem vse analizirala do potankosti in iskala “tisto nekaj”, v kar bi lahko uperila prst in rekla “AHA!”… Pa kar nisem našla. Osebno nezadovoljstvo se je kopičilo, čeprav bi mora biti srečna. Imela sem službo, denar, prijatelje, partnerko, šport (ne nujno v tem vrstnem redu)… Imela sem vse, da bi lahko gradila naprej. Pa sem vseeno mencala na mestu, se ozirala naokrog, če mi lahko kdo kaj pametnega pove in se na koncu treščila na tla in to je bilo vse, česar sem bila sposobna.

Ko je prišla kaplja čez rob, nisem bila presenečena. Pretreslo me je. Ne toliko kot sam razpad partnerske zveze, temveč moja brezbrižnost, da je prišlo do tega. Ne, ni mi bilo vseeno, da je konec zveze, ki je trajala skoraj pet let, temveč me je presenetila moja mirnost in sprejemanje tega kot dejstva. Najbrž sem res že zapustila zvezo še pred uradnim koncem. A to še ne pomeni, da sem obupala, dvignila roke in pobegnila. Čeprav se zdi tako.

YouTube slika preogleda

Ne, tudi danes ne vem, kdo sem, kam grem ali kaj hočem. Ja, seveda, hočem diplomo, stanovanje, redno službo in ne s.p.-ja, socialno varnost in mir na svetu. Ampak kaj res hočem…? Kje se vidim čez pet let? Deset? Dvajset? Ne, ne vem. Sanja se mi ne. In tudi analiziram vsega ne. Vsaj trudim se ne. Če mi prej to ni pomagalo, zakaj bi mi zdaj?

Skušam se prepustiti toku dogodkov in ne delati scenarijev za naprej. Potem sem samo slabe volje, ker “mi nič ne gre po načrtih”. Najbrž to obdobje ne bo trajalo in bom kmalu spet v starih potem načrtovanja in predvidevanja in se bom spet tolkla po glavi.

Danes mi je pomembno to, da sem zadovoljna sama s sabo. Da se lahko pogledam v ogledalo in vidim sebe in ne nekoga, ki se trudi biti vse, le resnični jaz ne.

In mogoče celo… Andybaby is back?

  • Share/Bookmark

V kategoriji Kr neki

 

2 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. šuši  |  18.10.2010 ob 22:07

    baby come back :D

  • 2. cherry  |  28.10.2010 ob 09:44

    It’s good to have you back! Življenje pa..hja, preseneča takrat ko si najmanj mislimo. I should know…

    Vsekakor vso srečo in veliko užitkov pri ponovnem odkrivanju sebe in okolice :)

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Arhiv