Objave v kategoriji 'Pametovanje'

Mala šola angleščine – Past Continuous Tense

2 komentarjev 16.12.2008 AndyBaby

It’s been a while. Delno temu botruje lenoba, deloma pomanjkanje časa. Ampak trenutno nimam kaj drugega za počet, torej nadaljujem s pametovanjem o angleških časih.

Danes bo govora o Past Continuous Tense. Kot pove že ime samo je to čas, ki označuje dejanja, ki so se dogaja skozi čas (torej so se nadaljevala). Ampak več o rabi malce kasneje.

Kako se ga tvori?

  1. Trdilna oblika tega časa se tvori zelo podobno, kot Present Continuous Tense. Zopet se morajo uporabiti pomožni glagol (torej glagol be), ki je seveda v pretekli obliki (torej was ali were). Temu pomožniku pa sledi glagolski deležnik v sedanjiku – to v resnici pomeni, da ima glagol končnico -ing, ter da je v SEDANJIKU. Tu se torej nepravilni glagoli in Past Simple Tensa NE uporabljajo. Primer tega časa je, recimo, stavek I was reading ali We were reading. (torej, če ponovim – pomožni glagol be v pretekli obliki (was/were) ter čisto običajen glagol, ki ima končnico – ing)
  2. Nikalna oblika, vprašalna oblika ter nikalno vprašalna oblika se tvorijo na enak način. Pretekla oblika glagola be je zopet glavna, glagol pa ima še vedno končnico -ing. Spreminja se samo vrstni red v stavku. No, pa pri nikalnih oz. nikalno vprašalnih stavkih se pojavi še nikalnica. Tako so primeri teh stavkov, recimo, Was I reading? (vprašalnik), I was not reading. (nikalna oblika) ter Was I not reading? (nikalno vprašalna oblika). Seveda ni nujno, da se uporablja daljša oblika zanikanja. V neformalni angleščini so skrajšane oblike vsakdanji pojav. Torej namesto, da rečete I was not reading rečete I wasn’t reading.

Kdaj se ga uporablja?

  1. Uporablja se ga za izražanje dejanj, ki so se v določenem trenutku v preteklosi dogajale. Primer: At seven o’clock yesterday I was having breakfast. (če malce zakompliciram in razložim na tem primeru – zajtrk ni nekaj kar se zgodi v trenutku. Če ne drugega se morate vsaj vsesti za mizo in pojesti. Torej to traja vsaj nekaj časa. Zato se tu uporabi continuous tense – dejanje, ki TRAJA)
  2. Uporablja se ga tudi za izražanje dejanj, ki so se dogajala istočasno z nekim drugim dejanjem v preteklosti. To drugo dejanje pa se ponavadi izrati v Past Simple Tensu. Primer: I met him when he was crossing the street (torej – Srečal sem ga, ko je prečkal cesto. Prečkanje ceste zopet traja nekaj časa (pa čeprav samo minuto), jaz sem ga pa srečala v trenutku in mu rekla živjo (ali pa pogledala v tla, odvisno koliko mi je ta oseba pri srcu). Torej imamo tu dejanje, ki se dogaja v določeni točki v preteklosti (on hodi) ter nekaj, kar se zgodi v trenutku (jaz pa vidim).)
  3. Lahko pa se zgodi, da v preteklosti potekata dve dejanji. Lahko tudi več. Le zakaj bi eno dejanje moralo trajati, drugo pa se mora zgoditi v hipu? Včasih lahko dve dejanji, ki se dogajata in trajata odvijata istočasno. Primer: Last night I was reading a novel while Betty was playing the piano. (predvidevajmo, da Betty zna igrat klavir in ni samo udarila po eni tipki, ampak je sposobna iz zadeve spravit neko melodijo, jaz pa sem brala nek roman. Tu se ti dve dejanji povezujeta, se dopolnjujeta in se (predvsem) dogajata istočasno. Zato se za obe dejanji uporabi Past Continuous Tense)
  4. Če imamo stavek, kjer je čas dogajanja omejen s prislovi, kot so beween… and, from… to, the whole day, all last week (in podobno), potem lahko izberete tako Past Continuous Tense ALI Past Simple Tense. V pomenu ni nobene razlike. Primer: Yesterday between eight and ten o’clock I was repairing (repaired) my car. They were working (worked) in the garden all day long. (čeprav, če vprašate mene bi jaz rekla, da se tu Continuous uporabi za dejanja, ki niso zaključena)
  5. Past Continuous Tense pa se uporablja tudi v stavkih, kjer se pojavljajo prislovi kot so last night, last week, last month, yesterday, in May, during the summer in podobno. Če se Continuous Tense pojavi v takem stavku, potem to pomeni, da je dejanje trajalo skozi celotno obdobje (ali pa vsaj večino). Primer: I was driving from Paris to Ljubljana yesterday (to pomeni, da sem se cel dan dejansko vozila iz Pariza do Ljubljane. Prav zato je taka oblika v stavku I was driving from Bled to Ljubljana yesterday nepravilna. Razdalja je neprimerno krajša in vožnja nikakor ne traja cel dan (razen kako nedeljsko popoldne, ampak ta izjema se tu ne upošteva)

In to je to, kar je za povedati o tem času. Sicer se uporablja tudi v modalni funkciji za izražanje modalne preteklosti, a s tem se do faxa najbrž ne boste ukvarjali.

Naslednjič se začnejo komplikacije: Present Perfect Simple Tense. (no, pa saj ni tako grozen… ko ga enkrat razumeš postane prav simpatičen!)

Kdaj bo na vrsti? Raje nič ne oblubim…

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pametovanje

Človek človeku volk?

Dodaj komentar 18.06.2008 AndyBaby

Danes spet nekaj na temo družinskih odnosov in odnosov na splošno. Že dolgo nisem delala samoanalize svojega odnosa z materjo in po nekaj preteklih dneh, je zopet čas, da poskusim najti nekaj odgovoro.

Anyway, imeli smo družinsko srečanje. Babica in dedek sta praznovala 60. obletnico poroke. Vsekakor spoštljiva številka, ki je ne dočaka ravno vsak zemljan. Bili smo vsi po materini strani, le sestrična je iz “zdravstvenih” razlogov tokrat manjkala. Pa ne morem ravno trditi, da se mi je zaradi tega trgalo srce.

Zanimivo je bilo opazovati babico, dedka, teto in mojo mat. Šele ko jih vidim na kupu in vidim kako komunicirajo med seboj in kako se obnašajo razumem sebe. Zanimivo kako jaz uporabjam iste geste in iste besede. I am my mother’s daughter. Teh genov ne bi mogla skriti niti, če bi se trudila.

Sprašujem se koliko starševskih travm in predsodkov je podedovala moja mama. Tiste, ki pridejo kot del vzgoje. Ko celo življenje živiš v prepričanju, da je povsod tako. Ko pa prideš v širni svet ugotoviš, da so te starci zjebali. Totalno. Prav tako se sprašujem koliko te emocionalne prtljage je moji materi uspelo ozavestiti in jo premagati. Vsaj za eno vem. Ali še bolje – mislim, da vem. Moja mama je srednji otrok, ki je odraščala v tipični slovenski družini. Čustva so bila bolj postranskega pomena. Vsaj neko blazno izkazovanje čustev. Vedno bolj se mi dozdeva, da je moja mati hotela narediti ravno obratno – vse preveč svoja čustva vali name in na mojega brata. Njej se najbrž zdi, da je tako prav. A ne vidi, da je včasih vsega preveč in da naju nekako duši. Ne morem biti jaz tista, ki bo reševala njene težave.

Končno pa sem, vsaj mislim tako, poštekala zakaj točno se pretvarja, da je po prepirih vse ok in da se razumeva super duper. Včeraj, recimo, me je zopet spravila čez rob in me spravila na kolena. Ženska pač obvlada, to ji moram priznati. Ko končno nisem več mogla zadrževati jeze in solz se je njeno obnašanje v trenutku obrnilo za 180 stopinj. Prav neverjetno.  Ravno to je tisto, kar me vedno najbolj zbega. Kako se lahko delaš, da je vse v najlepšen redu, če si mi pred eno minuto še histerično jokala v telefon? C’mon!

Dozdeva se mi, da temu obnašanju botruje predvsem zavest, da je prestopila mejo in da je zajebala. Opravičiti se pa ne zna. Nikoli je še nisem slišala, da bi se nekomu res in iskreno opravičila. Njena prijaznost (ki mi gre včasih še bolj na živce kot tečnoba, ker vem, da je ponarejena) je največ, kar se da iztisniti iz moje matere. Vsaj nečesa nimam po njej.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pametovanje

Pred EMO 2008

4 komentarjev 30.01.2008 AndyBaby

Leto je zopet okoli in bliža se eden glasbenih “vrhuncev” leta. Vsaj za nekatere. Torej za tiste, ki smo (še) vedno neuničljivi optimisti, da se okus slovencev izboljšuje. Pa čeprav so vsako leto naši upi brutalno poteptani.

Zakaj sploh spremljam EMO? Pojma nima. Navada? Ker imam razlog, da se zgražam? Odgovor je nekje tu vmes.

Lani mi je lista nastopajočih že pred prireditvijo vlivala vsaj malo volje. V končni fazi so nastopale “legende” kot so Sebastjan, Alya, Jernej Drrrrrmota ter Tea Haver. Če ne drugega so me nastopi vsaj zabavali. Zmaga je, vsekakor, šla v prave roke. Za Maria je bil najbrž šok, ker “njegova” Eva ni zmagala. Ljudstvo je pač odločilo drugače in v Helsinke je odšla Alenka. Vsaj sramote nam ni naredila. Eva pa je, očitno, v tem letu pojedla ogromno žgancev, da je malo odrasla in bo poskusila ponovno. Se nam obeta nov škandal, če ne bo izbrana? Druga Karmen Stavec ali Saša Lendero? Pravega škandala ni bilo že dolgo. Odkar ni več Miše je EMA resnično postala dolgočasna in predvidljiva.

Letošnji nabor je… žalosten. Bi rekla, da je smešen, a me ne zabava. Letos bodo moji nasmeški najbrž malo bolj kisli, veliko več pa bo zavijanja z očmi. Prvič v zgodovini EME so se zgodile diskvalifikacije. Ena zaradi izvajanja izbrane sklabe, druga zaradi plagiatorstva. Samo ena? Potem pa je tu še Maja Slatinšek, ki so ji zavrnili pesem. Zanimivo, da je z ISTO pesmijo prišla v finale tako Romunskega kot Irskega izbora. Odločila se je, da nastopi na Irskem. Kak komentar g. Šifrer? Ali pa se boste raje ugreznili v zemljo? Meni bi bilo to slednje veliko ljubše, saj dokazujete, da imate čudne in neenake kriterije. Slabša od Mirne Raynolds je že skoraj težko bila…

Predstavitev nisem videla. Vsaj v celoti ne. Tisto, kar sem videla je bilo čisto dovolj. Že tako ali tako se ne počutim najbolje, mučenje z vsemi nastopajočimi pa bi moje počutje samo poslabšalo. Tolažim se s tem, da sem videla samo izseke. Vsekakor pa bo zabavno slišati kako nekateri pojejo v živo. Ena redkih priložnosti.

Tu pa je še seznam nastopajočih:

1. Skupina Langa – Za svobodo divjega srca
2. Gabriel, Slovenia United & Grupa občanov – Kako je ne bi imel
3. Mirna Reynolds – Lepi fantje
4. Dennis – Ni me sram
5. Cole in predsednik – Dober planet
6. Andraž Hribar – Corpomorto (Jutri jadram naprej)
7. Turbo Angels – Zabava
8. Ylenia – Našel si me
9. Manca Špik – Še vedno nekaj čutim
10. Johnny Bravo - Butn …, butn!!!

Vrstni red nastopajočih drugega predizbora, 2. februarja 2008:

1. Stereotipi – Naravnost v srce
2. Rebeka Dremelj – Vrag naj vzame
3. Tina Gačnik Tiana – Povej!
4. 4play – DJ
5. Halgato Band – Nomadi
6. Neža Trobec – Prav ti
7. Iris – Peti element
8. Brigita Šuler – Samara
9. Eva Černe – Dovolj
10. Male malice – Spam

Več o EMI pa v petek, po polfinalu ;)

  • Share/Bookmark

Kategorija: Evrosong, Glasba, Pametovanje

Mala šola angleščine – Past Simple Tense

11 komentarjev 25.10.2007 AndyBaby

Po krajšem premoru se mi zopet da pametovat.

Danes bo govora o Past Simple Tense. Zadeva je še vedno zelo preprosta in jasna, a vseeno obstaja en mali “keč”. To so nepravilni glagoli. Angleži eden tistih čudnih narodov, ki so preko razvoja jezika pridobili nepravilne glagole. Malo več o njih in o tem kako se razlikujejo od pravilnih pa malo kasneje.

Ta preprost preteklik se sicer uporablja tudi v modalni funkciji, ampak ker ne bomo komplicirali (še) se bomo danes posvetili le tistim funkcijam in uporabi, ki ima dejansko vezo z izražanjem časa.

Slovenci za izražanje preteklosti uporabljamo samo preteklik. Angleži seveda zadevo zakomplicirajo. V bistvu je nekako enako, kot pri sedanjiku. En čas (simple) izraža enkratna dejanja, dejanja, ki so posledica navad in podobno. Drugi čas (continuous/progressive) pa izraža dejanja, ki so se dejanko dogajala (torej ne trajajo samo en trenutek), a so se zaključila v preteklosti in vse možne posledice tega dejanja so tudi del preteklosti.

Kako se ga tvori?

  1. Trdilno obliko tega časa tvorimo, tako da osnovi pravilega glagola na konec dodamo -ed ali -d (če se glagol konča na -e dodamo samo -d, da smo si na jasnem). Mislim, da ni neke univerzalne formule kateri glagoli so pravilni in kateri ne. To je pač ena tistih stvari, ki se jih je potrebno naučiti. In na koncu ti tako pridejo v kri, da je to čisto nekaj naravnega. Potrebna je samo potrpežljivost in čas. Celoten seznam glagolov najdete tu. Kar veliko jih je, a ko se jih nekaj časa učiš hitro ugotoviš, da obstaja določen vzorec. Nekateri so enaki v vseh oblikah, nekaterim se spremeni samoglasnik in podobno. Verjemite, da se jih naučiti na pamet. To vam lahko zagotovi vsak, ki je kadarkoli opravljal izpit Glagol I na FF-ju ;)
  2. Nikalna oblika pravilnih in nepravilnih glagolov se tvori, tako da se uporabi did not in gola oblika nedoločnika (torej je glagol v osnovni obliki – tu ni teh nepravilnih oblik in dodajanja -ed na koncu!!): I did not work, you did not work, he/she/it did not work, itd..
  3. Vprašalna oblika se tvori po principu did + osebek + goli nedoločnik (torej je glagol v osnovni obliki – tu ni teh nepravilnih oblik in dodajanja -ed na koncu!!): Did I work? Did you work? Did he/she/it work? itd
  4. Nikalna vprašalna oblika pravilnih in nepravilnih glagolov se tvori po principu did + osebek + not + goli nedoločnik (torej je glagol v osnovni obliki – tu ni teh nepravilnih oblik in dodajanja -ed na koncu!!): Did I not work? Did you not work? Did he/she/it not work? itd

Kako ga uporabljamo?

Present Simple večinoma uporabljamo za izražanje zakjučena dejanja, ki so se dogajala v preteklosti in niso povezana s sedanjostjo. The doctor came at 5 o’clock = Zdravnik je prišel ob petih.

Preteklost se izraža večinoma z uporabo časovnih določil, ki določajo neko določeno točko v preteklosti (at 5 o’clock, two hours ago, three years ago, itd) ali pa določeno preteklo obdobje (yesterday, last month, during the war, when he was a boy, itd). Velikokrat pa se ta časovna določila lahko tudi izpustijo, saj je sam kontekst dovolj jasen. I bought my dog in Cambridge.

Če rabo Past Simple Tensa razčlenimo bolj podrobno lahko rečemo, da se uporablja:

  1. da se pokaže, da se je dejanje začelo v nekem določenem trenutku v preteklosti: I had breakfast at eight o’clock this morning.
  2. za izražanje zaporednih dejanj v preteklosti, t.j. dejanja, ki so se dogajala eno za drugim: She woke up at seven, washed, dressed, had breakfast, closed the windows and doors, and walked to her office.
  3. za izražanje dolgotrajnih dejanj v preteklosti, t.j. dejanja, ki so se dogajala v določenem obdobju preteklosti: I lived in London during the war.
  4. za izražanje ponavljajočih dejanj, dejanj iz navade v preteklosti: When it snowed she carried an umbrella.
  5. za spraševanje o času preteklih dejanj: When did you see him last?
  6. pri govorjenju o dejanjih ljudi, ki so sedaj že mrtvi in o dogodkih, ki so nedvomno del pretekosti: Shakespeare wrote Hamlet. My great-gradfather settled in Canada in 1902.

Naslednjič se bomo posvetili Past Continuous Tensu.

Aja, še to. Še vedno velja, da se za vsa dodatna vprašanja lahko kadarkoli oglasite v komentarjih ali na mailu: marsovcekATgmailPIKAcom.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pametovanje

Mala šola angleščina – Present Continuous Tense

5 komentarjev 4.09.2007 AndyBaby

no, pa ste le dočakali nadaljevanje… no ja… vsaj E. je dočakala….

danes bomo govorili o present continuous (ali progressive) tensu. še vedno smo v sedanjosti in še vedno so stvari zelo preproste in nezakomplicirane.

kako se ga tvori?

  • Progressive Present Tense se tvori na osnovi sedanjika pomožnega glagola be in glagolskega deležnika v sedanjiku1: I am reading, you are reading, he/she/it is reading, we are reading, you are reading, they are reading.
  • nikalna oblika se tvori tako, da se za pomožnim glagolom postavi prislov not: I am not reading, you are not reading, he (she, it) is not reading, itd
  • vprašalna oblika se tvori z zamenjavo osebka in pomožnega glagola: Am I reading? Are you reading? Is he (she, it) reading?, itd
  • nikalna vprašalna oblika se tvori tako, da se prislov not postavi za osebek v vprašalni obliki: Am I not reading? Are you not reading? Is he (she, it) not reading? itd.
  • v pogovornem jeziku se uporabljajo skrajšane oblike: I’m working,I’m not working, Aren’t I working? itd

Kdaj se ga uporablja?

  • za izražanje prave sedanjosti -  za dejanje, ki se dogaja v tem trenutku. Izrazi, ko so now, at present, at this moment se velikokrat povezujejo z glagolom v present progressive tensu. Lahko pa se jih tudi izpusti, ker sama oblika glagola jasno nakazuje, da se dejanje dogaja v tem trenutku: What are you doing (now)? I’m writing a letter.
  • zaizražanje podaljšane sedanjosti – za iražanje serije dejanj, ki se dogajajo v omejem časovnem okviru, ki vključuje tudi sedanjost, pa čeprav oseba tega dejanja ne opravlja v tem trenutku: He is writing a novel. Mary is seven. She is already going to school.
  • kadar se pojavi always ali kak sinonim (continually, constantly, forever, itd) za izražanje dejanja, ki se pogosto ponavlja, pogosto takega, ki gre govorcu na živce ali pa se mu zdi nespametno (čustvena obarvanost): John is always playing football on Sundays. 
  • za izražanje aktivnosti, ki se ponavlja v omejen časovnem intervalu, a se zanjo ne smatra, da je to stvar navade ali, da je trajna: I’m getting up at six every day this month. (Normally I get up at seven).
  • za izražanje prihodnje aktivnosti v časovnih in pogojnih prislovnih stavkih: Tom will telephone you this afternoon while he is waiting. If he is reading when you get there you’d better not disturb him.
  • ko hočemo pokazati, da je bilo dejanje dogovorjeno ali planirano za prihodnost. To še posebej velja, ko je govora o socialnih dogovorih. Čas, kdaj se bo to dejanje v prihodnosti zgodilo je vedno podan in ponavadi je to bližnja prihodnost: I’m playing tennis with Tom this afternoon. 

Progressive Present tense izraža aktivnost, ki se dogaja v času govora in se v slovenščino prevaja  nedovršnim sedanjikom: Bob and Tom are playing chess and their wives are watching tv. -> Bob in Tom igrata šah, njuni ženi pa gledata televizijo.

Če se progressive present tense nanaša na prihodnjost se prevaja s prihodnjikom ali z dovršnim sedanjikom: He isn’t working next week. -> Nasledji teden ne bo delal.

Prihodnjič: Past simple :)

  1. wow, komplikacije [that's all]
  • Share/Bookmark

Kategorija: Kr neki, Pametovanje

Mala šola angleščine – Present Simple Tense

9 komentarjev 20.08.2007 AndyBaby

to je najbolj preprost čas v angleški slovnici in osnova za vse drugo.

Kako se ga tvori?

  • tvori se ga čisto preprosto. glagol je enak osnovi, razen v 3. osebi ednine, ko se na koncu doda -s:

I (you, we, they) live; he (she, it) lives.

  • če pa se tvori nikalni stavek pa se uporabi sedanjik pomožnega glagola do, prislov not in osnovna oblika glagola (ne glede na osebo):

I do not work. You do not work. He (she, it) does not work. They do not work.

  • vprašalni stavki se tvorijo z uporabo vprašalne oblike glagola do, ki se tvori z inverzijo ter z osnovno obliko glagola. ja, sliši se komplicirano, pa sploh ni.

Do I work? Do you work? Does he (she, it) work? Do we work?

Uporaba časa:

  • največkrat se uporablja za izražanje splošne sedanjosti in se zato uporablja:
  1. za splošne trditve, univerzalne resnice, nekaj, kar bo vedno veljalo: Magnet attracts iron. Birds fly. The earth turns around the sun.
  2. za izražanje navad, ponavjujočih in stalnih dejanj. to je najbolj značilna uporaba present simpla. ponavljanje se velikokrat izraža s prislovi, ko so always, often, usually, every day: Tom smokes. Mary goes to school. John lives in London.
  3. pri uvajanju uvodnega1 glagola za citiranje tistega, kar je bilo zapisano v preteklosti in kar lahko bralci kadarkoli najdejo: The notice says: “Beware of the dog”.
  • za izražanje prihodnosti:
  1. v časovnih in pogojnih prislovnih stavkih: When Tom comes I’ll be sleeping. If he comes tomorrow, I’ll tell him the truth. You’ll get the first prize if you try hard.
  2. z glagoli, ki izražajo premikanje in s tistimi, ki kažejo na vsakdanjost, ko se nanašajo na odločitev alidoločen načrt ali pa, še posebej, na potovanje. Glagoli, ki se uporabljajo na ta način so: arrive, begin, come, go, leave, sail, start. Taki stavki ponavadi vključujejo prislov, ki izraža prihodnost: Examinations begin on Monday. I start work tomorrow. When does the train for London leave?
  3. uporablja se lahko tudi, ko govorimo o stanjih, ki jih ne moremo spremeniti ali ko je dogodek v prihodnosti del dorečenega programa. A te iste stvari lahko izrazimo tudi na druge načine, zato ta raba ni tako zelo pomembna: Tomorrow is Sunday. Winter begins in December. My father retires next year.
  • za izražanje preteklosti:
  1. z določenimi glagoli se za aktivnost, ki se je zgodila pred sedanjim trenutkom uporablja present simple namesto present perfecta: I hear that you have become a legend. I learn that you are going to resign.
  2. present simple se uporablja za izražanje živahnega pripovednovanja, čeprav se je dejanje zgodila v preteklosti (zgodovinska ali dramatična sedanjost). Z uporabo sedanjosti namesto preteklosti govorec ali pisec predstavi preteklo dogajanje kot sedanje, kot da se dogaja pred njegovimi očmi; ta učinkovita stilistična metoda se pogosto uporablja pri povzemanju zgodb. Seveda se tu lahko uporablja pretekli čas, a uporaba sedanjika daje večji drmatični učinek: I was sitting at my desk writing some letters. Suddenly the wind blows the window open and scatters all my letters on the floor.

Za izražanje t.i. prave sedanjosti2 se ponavadi uporbalja Present Continuous/Progressive Tense, a ne vedno. Present Simple Tense se uporablja:

  • z glagoli, ki se ne uporabljajo progresivno (hear, love, see, understand, itd). Tu se uporablja za izražanje stvarnih dejanj, ki se dogajajo v tem trenutku ter tudi za dejanja, ki so del navade, se ponavljajo ali so trajna: I (can) hear a knock at the door. (prava sedanjost). In spite of her old age she hears very well (trajno).
  • pri razlaganju kako je kaj narejeno, kjer publika vidi kaj se dogaja, a demonstrator razlaga dogajanje, da ne pride do nerazumevanja: I put the film into the developer. After development I rinse the film, then I fix it in the fixing tub…
  • z glagoli, ki se jim reče “izvršitelji”, kjer se dejanje izvrši z izgovorjajo glagola: I pronounce you man and wife. I promise never to do it again.
  • v vzklicnih stavkih, ki se začnejo z here in there: Here comes the bus! There goes the train!
  • v odrskih navodilih (didaskalijah): Butler enters with lamp, puts it on the table, takes some books and carries them away.

Naslednjič: Present Continuous/Progressive Tense

  1. sounds funny [that's all]
  2. torej te, ki se dogaja v prav tem trenutku [that's all]
  • Share/Bookmark

Kategorija: Pametovanje

Mala šola angleščine

Dodaj komentar 20.08.2007 AndyBaby

Baje je dobro, če pišeš blog o nečem, kar zelo dobro poznaš. Zase sicer mislim, da dobro poznam kar veliko stvari (splošna izobrazba pa to), a najbolje pa se spoznam na angleščino. Okoli nje se moje življenje vrti že dolgo in se bo še celo življenje. Poklic pa to…

Zato sem se odločila, da pišem o tem. Da ko se mi bo dalo (vsaj 1x na teden) predstvavim neko poglavje. Kot so recimo časi. Nekako bodo to online inštrukcije. Recimo. Torej mi nihče ne bo več težil, da naj kaj razložim, ker bo vsak lahko prebral na blogu. Utopično? Zelo.

Za vsa dodatna pojanila, vprašanja predloge, karkoli pa so na voljo komentarji ali pa moj mail: marsovcekAFNAgmailPIKAcom1.

Vsaka povratna informacija bo zelo dobrodošla.

Enjoy!

  1. boj proti spamu pa to [that's all]
  • Share/Bookmark

Kategorija: Pametovanje

Pokaži ponos

6 komentarjev 29.06.2007 AndyBaby

Zopet se bliža parada ponosa.

in zopet moram odgovarjati na ista vprašanja: zakaj? kaj imaš od tega, da se izpostavljaš in delaš klovna iz sebe?
na parado sem šla še preden sem se poglobila v zgodovino LGBT gibanja. takrat se mi je pač zdelo fajn. zabava. no ja…saj v prvi vrsti naj bi parada ponosa bila poulična zabava vseh ljudi. pri nas tem paradam še veliko fali, a se stvari počasi premikajo na bolje.

nikakor ne obsojam tistih, ki na parado ne pridejo iz takih in drugačnih razlogov. recimo, ker se ne smejo/nočejo javno izpostavljati zaradi službe ali česa podobnega. zavedam se, da je diskriminacija na delovnem mestu še kako pristona in če bi se nekoga želeli nekoč znebiti bi bila spolna orientacija dovolj dober razlog. priznam pa, da mi gredo na živce ljudje, ki z ničemer niso zadovoljni, a po drugi strani niso pripravljeni narediti nič, da bi jim bilo mogoče v življenju bolje.

zgodovina parade ponosa sega v leto 1969, v new york in je povezana z uporom LGBT skupnosti proti policiji, ki je izvajala racije v gejevskih četrtih in kljubih. ko je prišla policija ni bilo važno kdo si ali kaj si. in če si samo končal za zapahi si imel prekleto srečo. sicer pa si o zgodovini kaj več lahko preberete tu.

zame poanta parade ponosa nikakor ni izpostavljanje. razumem ga kot priložnost, ko se lahko LGBT skupnost pokaže v vseh svojih mavričnih barvah in opazovalcem pokažemo, da nismo zeleni, nimamo tipalk in nikakor ne izgledam, kot neki fiktivni bav-bavi. smo samo ljudje, ki živimo vsakdanja življenje, se ukvajamo z enakimi stvarmi in imamo podobne težave. izpostavljanje bi bilo bolj v smislu, da bi se oblekla v roza perje in skakala okoli z jankovičem.

in v končni fazi kaj bi je narobe s tem, da se en dan v letu pokažem s svojo punco, jo držim za roko… ji mogoče celo dam lubčka in vse skupaj ne izpade kot neka blazna provokacija?

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kr neki, Pametovanje

Ana

Dodaj komentar 26.06.2007 AndyBaby

Z ano se poznava že dolgo. spoznavali sva se počasi, ker na začetku nisem bila čisto prepričana za kaj gre. bolje sem jo poznala, bolj mi je bila všeč. všeč mi je bila njena razigranost in drugačnost. čeprav nikoli ne ostane prav dolgo je vsaka minuta v njeni družbi zanimiva in z njo nikoli ni dolgčas. v njeni družbi je spoznavanje drugih kultur in ljudi tako zelo preprosto.

slovo je vsakič težje. ampak na koncu vem, da bo kmalu zopet prišla in prinesla barve in nenavadno dogajanje.

pa to ne mislim samo jaz. enakih misli smo vsi, ki smo ano že spoznali in se vanjo zaljubili.

WTF? ana desetnica – festival pouličnega gledališča :evil:

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kr neki, Pametovanje


Arhiv